torek, 27. december 2011

Ko ima dan nekaj ur premalo...

Vrnitev domov je tisto popolno doživetje, lepota v malem.
Ko te na letališču počaka široko nasmejana mama, ti je še lepše. Zajame te popoln občutek domačnosti. Zvečer se sprehodiš po božično okrašenem mestu in se z razočaranjem ozreš  v vse lučke, ki svetijo v prazno temo, nikjer nikogar. Petek je, zvečer, ulice so prazne in božični čar mesta izgubi svojo čarobnost brez ljudi.
Vikend je minil umirjeno, z vsemi najbližjimi, v pripovedovanju vtisov in doživetij, veliko jih je, pa saj jih večino že poznajo. :)
Teden je bil naporen, v stalnem gibanju in z veliko nervoze, saj sem se pogumno odpravila na delo, v restavracijo. Da, tisto, o kateri pišem že kakšna 2 meseca in ja, super je. Zaenkrat se mi še zdi, da je to res nekaj, kar si želim delat,  ko končam študij. A če bo to zares to, bom videla komaj, ko bom nabrala nekaj kilometrine v vročih kuhinjah, kjer bodo nervozni šefi vpili grde reči in in se nervozno motali po kuhinji, prav tako kakor jaz.
Teden je minil veliko prehitro in tudi ta bo minil, kot bi trenil, preprosto premalo ur ima vsak dan, da bi naredila vse in se zraven še pošteno naspala, pa še učit bi se mogla! Izpiti me čakajo, ko grem domov, mnogo prekmalu.
Božični večer sem preživela doma ob odlični večerji, ki pa je žal nisem mogla skuhat, ker sem v restavraciji kuhala božično kosilo. Božič je minil mirno in srečno, zdaj pa dnevi spet kar letijo, ne uspem narediti vsega, kar si zadam, preprosto premalo časa.
Ampak danes sem plezala v Grazu in si pogledala mesto in v njem neizmerno uživala, takšen sproščujoč in prijeten dan, jutri pa znova veselo na delo, znanja pač ni nikoli dovolj. :)

torek, 13. december 2011

Diši po cimetu...

... decembra, ko se bližajo prazniki in se domača kuhinja spremeni v majhno pekarno, zmeraj diši po cimetu in klinčkih in vaniliji. Nisem še doma, pa me je božični vonj že zasvojil, odločila sem se, da spečem cimetove polžke, malo za sprostitev po izpitu in pred drugim, jutri.
Danes sem opravila prvi praktični izpit in nisem povsem zadovoljna. 66% ni slabo, ampak sama nad samo sem razočarana, ker vem, da znam stvari skuhat boljše, kot sem jih. Stres  me zmeraj precej zmeša in naredi iz mene zmedeno capljajoče dekle, ki izgleda, kot da ne ve kaj počne, čeprav sem uspešno končala vse jedi. No uspešno, o tem bi se dalo razpravljat. :)
Jutri imam pastry exam in pečem jabolčno pito, žemljice ter kuham creme anglaise in okrašujem krožnik s čokolado. Sliši se precej enostavno, a resnici na ljubo, ni.  Naša profesoricaje zahtevna in si želi perfektno jabolčno pito na lepo okrašenem krožniku in žemljice, ki bodo imele enake majhne luknjice v mehki sredici.   Sama od sebe pričakujem, da bom to zmogla, ampak izvedba ni preprosta, sploh ne, ko si pod stresom.

Zdaj pa še malo nazaj k cimetovim polžkom. Cimet diši tako prijetno božično, da te zasvoji s tem vzdušjem topline in veselja.  Imela sem recept, pa ga nisem čisto dobro prebrala in sem naredila malo po svoje, ampak so odlični.  In tudi preliv je narejen z grškim jogurtom, ne z maskarponejem ali kremnim sirom ampak je odličen.
Vsaj z nečim danes sem zadovoljna, morda na to vpliva ta prijetni vonj in seveda dejstvo, da bom pa zdaj že kmalu doma, samo še 2. :)
Še slika, sveže pečeni, direktno iz pečice. :)

petek, 09. december 2011

Sončno mrzel dan s prijetno lenobnostjo

Danes je bil čudovit sončen dan, mrzel a prijeten. Z nekaj pridiha pomladi, saj neko drevo cveti sredi decembra v parku. Nežne in drobne belo- roza cvetove razprostira prijetnim sončnim žarkom in jih postavlja naogled.  Spokojnost dopoldanskega parka, ljudje, ki hitijo skozi, da dosežejo ulico na drugi strani, pa tisti, ki mirno sedijo na klopcah in malicajo ali hranijo lačne labode in race in golobe. Takša prijetna mirnost z mešanico živžava. Nič občutkao božiču, ki se vztrajno približuje, moje iskanje daril se še kar ni končalo, decembersko vzdušje pa me še pravzaprav ni čisto zajelo. Ni tistega vonja po cimetu in kuhanem vinu, morda bo v sredo, ko imamo party. DAnes sem neverjetno lena, z mislimičisto drugje, daleč od kulinaričnega sveta.
Brala bi Murakamija,pa sem se odločila za Almo Karlin. Poslušala bi Leonarda, pa semse ustalila z nekaj indie rocka in nekaj osladnih ljubezenskih pesmi. Pisala bi, pa nimam navdiha.  Lena sem, ampak ne v slabem smislu. Srečna sem, z zadovoljnostjo nad vsem opravljenim delom, lahko uživam ta lenobni petek.
Večer bom javerjetneje preživela s knjigo v roki, ker se bo branje po dolgem času neverjetno prileglo, preden pakončam ta post, pa vas bom razvajala še  nekaj slikami naše ustvarjalnosti.
 Moja odlična pizza z vsem mogočim ( sirom, feto, pršuom, zelišči, salamo, čebulo, papriko, šampinjoni, ...) ,mmmmmmmmmm. :)
 izbor hladnih jedi in solat, ki smo jih pripravili.
 Fazanove prsi s krompirčkom, omako in kruhovo omako.
 Govedina Stroganoff, odlično. :)

Moji čudoviti mini glazirani korenčki.

četrtek, 08. december 2011

Izpiti

December, vse že diši po praznikih, ampak bo preden poletim domov, potrebno naredit še nekaj izpitov. Danes sem opravila ustni del španščine in ugotovila, da je super met španščino na začetnem nivoju, ker potem, ko dejansko znaš tvorit brezvezne stavke izpadeš noro dobro. :) In ja, zraven tega pridaš še malo španskega naglasa, ki ga Irci nikakor ne znajo, pa je porfesorica (Španka) popolnoma navdušena nad tabo in ti oprosti tiste malo treme, ki jo pač imaš.
V ponedeljek me čaka pisni izpit poznavanja osnov kuhanja, zgodovine kulinarike, najbolj vplivnih chefov in kakšnih 100 kulinaričnih terminov, ki jih verjetno polovico nikoli ne bom potrebovala, bom pa morda kdaj pametno izpadla, če jih bom uporabila.  Upajmo, da je vikend dovolj dolg za osvajanje znanj za ta izpit. SIgurno bo prekatek, da bi uspela povadit še vse za oba praktična izpita, ki me čakata v torek in sredo, lahko pa upam na najboljše. Ribe za prakso filetiranja je težko naj tukaj, kar je skoraj nepredstavljivo, glede na to, da se trenutno nahajam na otoku, kjer dnevno nalovijo veliko količino rib, ampak jih večino izvozijo in je zato sredi Dublina blazno težko najt sveže ribe, pa čeprav smo v glavnem mestu neke kvazi razvite zahodnoevropske države, ki pa žal ne pozna koncepta tržnice, kot ga poznam jaz in še supermarket ne pozna koncepta prodaje rib in mesa, kot sem jih vajena jaz. Ampak, je treba preživet s tem kar imaš, Irska ni tako slaba, tudi v finančni krizi tega ni tako občutit, čeprav so zvišali šolnine za naslednje leto, ampak smo s protestom vsaj dosegli, da so jih zvišali "zgolj" za 250 evrov, kar je seveda mnogo manj od pričakovanega dviga šolnin iz 2000 na 5000. Hvalabogu in upajmo, da si slučajno ne premislijo.
Zdaj pa sledi še nekaj slik iz praktičnih ur, da vam spet prebudim oglašanje vaših želodcev in  željo, da bi vam kaj od tega pripravila, ko pridem domov. Zelo kmalu torej, še 7...
 Pecivo, ki smo ga napekli v eni izmed ur: scones, borovničevi in pomarančno makovi mafini, različice irskega kruha s sodo.
 Učenje rezanja in okraševanja tort, na koncu smo bili vsi ponosni na svoje izdelke, ker so izgledali zares profesionalno, pa še dobri so bili! :) ( Moji sostanovalci so bili navdušeni nad torto, jaz tudi, ko sem jo uspešno pritovorila domov in pred tem dobila nekaj čudnih pogledov sopotnikov na avtobusu, ja, verjetno stvar zavita v alufoljio z nalepko Katarina izgleda precej čudno )
 Swiss roll ali smetanova rulada z jagodami, najina je uspela odlično, nežen in lahek biskvit, za prste obliznit.
 Pecivo iz listnatega testa, mmmmm, ampak malo preveč smetane za moj okus.  In masla, ampak takšna je  pač tradicionalna francoska kuhinja, ki se je učimo.
Meuille feuille ali ena izmed preprostih in dobrih sladic, ki zna izgledati  precej profesionalno. :)

torek, 06. december 2011

Praznični december

Iskanje prazničnih daril in pogovarjanje o praznični hrani in pričakovanje. Tisto preprosto in nestrpni, odštevanje dni, da bom doma.
Danes smo imeli praktični pouk posvečen kuhanju jajc. Še nikoli nisem pojedla 4 jajc, sploh pa ne, da bi skuhala 4 jajca na 3 različne načine in jih potem pojedla. Ampak je bilo dobro, omleta je bila odlična, poširano jajce se mi ni čisto posrečilo, sur le plat jajce pa je bilo zelo dobro. Morda je to že priprava na vso pecivo in vsa jajca, ki jih bom porabla za peko prazničnih dobrot, še malo, pa bom jih pekla. Kekse in pite in torte in cimetove polžke pa medenjake.
 Goveje ruladice polnjene z mesom za klobase.
 Špageti buča, kot "strokovnjak" sem jo pripravila jaz, ker je bilo prvič za profesorja, da je videl kaj takega kot je špageti buča in temu primerno tudi ni vedel, kako se lotiti priprave.
 Pastry in delanje peciva s paljenega testa. Moj najljubši je labod, najokusnejši pa je bil ekler, čokolade pač ne more nič premagat. :)

Golaž ali kako koristno porabiti ostanke mesa in nahranit lačne študente. :)

sobota, 03. december 2011

3. december

V Sloveniji se ob dnevu Prešernove smrti praznuje kulturni praznik, prav tako pa tudi ob njegov rojstnem dnevu. Dan kulture, super se sliši, pravzaprav je lepo, da se naša kultura ohranja. Brala sem o vseh kulturnih dogodkih današnjega dne in si zaželela, da bi šla na balet v gledališče. Morda, ko pridem domov.
Danes sem jutro preživela na faksu, ne namojem ampak na matičnem faksu DIT-a, ker smo imeli dan odprtih vrat oziroma neke vrste informativni dan.  Študenti vseh fakultet smo sodelovali in delali reklamo za različne programe, ampak mi smo bili med bolj zaželjenimi, zaradi preprostega razloga- pladnjev z veliko oksunega peciva. :) V uniforme oblečeni študenti s srebrnimi pladnji, stali smo v auli, takoj pri vhodu in vsakemu priazno ponudili raznovrsten izbor peciva na naših pladnjih. Ob devetih zjutraj pecivo večini ne diši, ampak potem, nekoliko kasneje so se pa kar prijazno in navdušeno zanimali zanj. :) Mislila sem, da bo poen day dolgočasen, pa je bil v bistvu zanimiv in zabaven, pogovarjala sem se z nadobudnimi bodočimi študenti, jim hvalila program in se vmes pogovarjala tudi z drugimi študenti na Inštitutu.  Po open dayu pa sem izkoristila priložnost lepega dne in se skupaj z E. odpravila po nakupih in iskanjih idej za božična darila, super dan, nekoliko utrujajoč, ampak prijeten.:)
Zdaj pa vam dodajam še fotografije nekaterih jedi, ki smo jih delali pri pouku:

 Ocvrt morski list s petršiljevim maslom.
 Morski list po mornarsko, z limonami, petršiljem in maslom.In na spodnji sliki dušene dagnje v belem vinu s šalotko in zelišči.
 Sadni tartlet s sladko smetano in slaščičarsko kremo, odlična in preprosta sladica. Spodaj pa pecan pie, ki je odličen.

Piščanec po bourginionsko.

petek, 02. december 2011

Ustvarjanje umetnosti

Na nek način študiram umetnost, harmonijo okusov in barv in struktur. Paul Bocuse je kuhanje povzdignil na raven umetnosti, no vsaj tako pravijo, čeprav so bili pred njim že mnogi, ki so kuhanje spreminjali v umetnost, Careme in Escoffier sta zagotovo med njimi.
In če študiram  "Kulinarično umetnost"( ja ta prevod je zgolj grob in direkten) na nek način ustvarjam umetnost s tem kar skuham, zato sem se odločila, da vam nekaj mojih "umetniških" sposobnosti razkrijem s fotografijami, ki niso ravno lepe, daleč od profesionalnosti, ampak namenjene portfoliu kot slikovna podpora receptu.
Če ste lačni, vam svetujem, da si fotografije ogledate po jedi, ker vas bo drugače morda kljub vsej nekvalitetnosti fotografij, zamikalo, da bi jedli kaj takšnega kot je na sliki. :)
 Sadna solata je bila naš prvi izziv. Prva ura Pastry classa je bila priprava sadja in nato sadne solate, tukaj je moj izdelek. :)
 Pečenje jabolčnega streussela in jabolčne pite.
 Ustvarjanje čokoladne dekoracije in prirpava krožnika za serviranje, v tem nisem kaj preveč uspešna, še 2 tedna časa, da se to spremeni, saj imam za izpit prav čokoladne dekoracije, oziroma eno določeno ( nekaj podobnega temu, ampak lepše.

Jabolčna pita s smetano, nekaj, kar me čaka na izpitu čez dva tedna, bo treba še malo vadit, tale je bila prva, v tretjem tednu mojega šolanja, saj ne izgleda tako slabo, kajne?
Slik je še veliko, zato bom december zapolnjevala s kakšnimi slikovnimi objavami svojih podvigov, nekatere slike so boljše od teh, ampak za začetek je dobro.

četrtek, 01. december 2011

Prvi

In je tukaj prvi, december seveda. Poseben med meseci v letu, drugačen.  S tistim prazničnim vzdušjem,
ki se sicer vleče že od konca oktobra.  A zdaj, se začne zares, božični nakupi in okraski in planiranje in vse.  No, še prej so na vrsti izpiti, potem polet domov, potem pa uživancija, v dobri hrani, pečenju keksov in kuhanem vinu. In tistem čudovitem vonju, ki zapolni hiše in ulice in te nostalgično popelje v željo po snegu. Pomarančne lupine in klinčki in cimet. Sladkobne kombinacije, ki te pogrejejo in navdajo z nekim čudovitim občutkom veselosti.
December je takšen mesec, čas za veselje in ljubezen in toplino, a hkrati žalosten in depresiven, mrzel in siv. Upam, da bo topel in srečen, vsekakor drugačen, od vseh ostalih.Prvič bo takšen, brez praznovanja miklavža in pletenja adventnih venčkov in tistih adventnih nedelj s prižiganjem svečk ob večerji. Pogrešam pletenje venčkov, nabiranje vej in dolgo sedenje  ob ustvarjanju unikatnih venčkov, vsako leto nekoliko drugačnih. Prvič bo, da bom dejansko prišla domov za december, zaradi božiča od nekod drugod, po dolgem času. Nepredstavljivo. Čas bo prehitro minil ob vsem brzenju in planiranju in vsem, kar moram postoriti v času, ko bom končno končno doma. Še 15...
Praznično vzdušje me še ni popolnoma zajelo, morda me bo v prihodnjih dneh, pričakovanje pa se veča, z vsakim dnevom je večje in zdaj bo pa res hitro minilo, da bom spet tam, kamor spadam, Srečna z ljudmi, ki jih imam rada, ker je doma pač vse najlepše.
In ja, prvi december je tudi svetovni dan boja proti Aidsu, Irci se kaj preveč ne zavzemajo za te stvari. Ob omembi tega mojim sošolcem, so me samo zamišljeno gledali in nato izjavili aha. To je bilo pa to.
Tukaj je mrzlo, tako prijetno mrzlo z nežnim vonjem po snegu.  Morda si ne želim snega v Dublinu, tukaj zavlada pravi kaos, ker ne znajo očistit pločnikov in cest. Ljudje padajo po tleh, avtobusi in tramvaji ne vozijo, trgovine, šole in druge ustanove so zaprte, ker je mobilnost mesta zmanjšana skoraj na 0. No, če bo snežilo, bo to že 4. leto zapored in morda, so se v 4 letih že kaj naučili.