Vrnitev domov je tisto popolno doživetje, lepota v malem.
Ko te na letališču počaka široko nasmejana mama, ti je še lepše. Zajame te popoln občutek domačnosti. Zvečer se sprehodiš po božično okrašenem mestu in se z razočaranjem ozreš v vse lučke, ki svetijo v prazno temo, nikjer nikogar. Petek je, zvečer, ulice so prazne in božični čar mesta izgubi svojo čarobnost brez ljudi.
Vikend je minil umirjeno, z vsemi najbližjimi, v pripovedovanju vtisov in doživetij, veliko jih je, pa saj jih večino že poznajo. :)
Teden je bil naporen, v stalnem gibanju in z veliko nervoze, saj sem se pogumno odpravila na delo, v restavracijo. Da, tisto, o kateri pišem že kakšna 2 meseca in ja, super je. Zaenkrat se mi še zdi, da je to res nekaj, kar si želim delat, ko končam študij. A če bo to zares to, bom videla komaj, ko bom nabrala nekaj kilometrine v vročih kuhinjah, kjer bodo nervozni šefi vpili grde reči in in se nervozno motali po kuhinji, prav tako kakor jaz.
Teden je minil veliko prehitro in tudi ta bo minil, kot bi trenil, preprosto premalo ur ima vsak dan, da bi naredila vse in se zraven še pošteno naspala, pa še učit bi se mogla! Izpiti me čakajo, ko grem domov, mnogo prekmalu.
Božični večer sem preživela doma ob odlični večerji, ki pa je žal nisem mogla skuhat, ker sem v restavraciji kuhala božično kosilo. Božič je minil mirno in srečno, zdaj pa dnevi spet kar letijo, ne uspem narediti vsega, kar si zadam, preprosto premalo časa.
Ampak danes sem plezala v Grazu in si pogledala mesto in v njem neizmerno uživala, takšen sproščujoč in prijeten dan, jutri pa znova veselo na delo, znanja pač ni nikoli dovolj. :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar