sobota, 14. januar 2012

Sonček, plezanje in lenoba

Zadnji dnevi tukaj v Dublinu presenečajo s soncem, ki me vsako jutro znova razveseli in me potegne v nov dan, poln uživanja v lenobnosti in sproščenosti.  Včeraj sem šla v park, ker je ob sončnem vremenu najlepši kotiček Dublina, na klopci in s knjigo v roki, ni lepšega.  Potem pa sproščenosprehajanje po mestu in knjigarna, da zapolni mojo dušo vonj po novih knjigah in besede in ljudje in knjige same. Tokrat ničesar ne kupim, samo najdem še vse, kar moram prebrati, v sobi me čaka še 6 romanov, ampak saj imam čas, da se s knjigo v roki potopim v ta čarobni svet in pozabim na vse drugo.
Večer je minil ob gledanju filmov, pravzaprav dveh in oba sta popestrila moj večer. Prvi je umetniški, absurden in na trenutke vulgarno nagravžen ( v anglečini ga bi opisala kot artistically disturbing)  z naslovom The cook, the thief, his wife and her lover, drugi pa je nemški film Berlin calling, ki te popelje v svet glasbe in drog ter ti na odkrit  ampak lahkoten način pokaže svet techno glasbe in kulture.
Danes pa sem šla plezat, na eno največjih boulderskih sten v Evropi. Ko enkrat začneš s plezanjem, te zasvoji in postane del tvojega življenja. Sploh nisem vedela, da lahko eno tako preprosto stvar kot je plezanje močno pogrešaš.  Občutek ko znova plezaš je super, zdaj sem spet srečna in prijetno utrujena, jutri me bodo verjetno bolele roke, ampak bo že.
Zdaj, ko je pred mano kot edini izpit samo še začetna španščina, sem neverjetno lena, ampak uživam v tem, da ne rabim delat čisto nič, prijetne počitnice, pred začetkom drugega semestra. Čas gre hitro, en semester je že za menoj, pa nimam niti občutka, da zares študiram, morda zato, ker študiram nekaj, kar mi ne všeč in v čemer uživam. Učim se zanimive stvari in upam, da ostane tako tudi naprej.

Ni komentarjev:

Objavite komentar