Zunaj je tako lepo pomladansko,sonce je in ptički pojejo že od jutra, v katerega sem se prebudila malo zmedena, ker nisem vedela, ali se je moja ura samodejno prestavila ali sem še zmeraj eno uro na boljšem.
Odločam se ali naj grem plezat ali raje v park brat knjigo, ker je sonce in prav lep pomladen dan. Cvetoče magnolije krasijo vrtove teh starinskih rdeče opečnatih hiš, trava je temno zelena in narcise cvetijo. Obožujem to pomladansko sonce, ki te pogreje in naredi dan tako prijeten. Morda je bolje, da grem zdaj v park, potem pa se popoldne odpravim še plezat, da bo nedeljski dan tako popolno zaokrožen, zvečer imam še zmeraj čas, da preberem še enrkat skozi zapiske za jutrišnje preverjanje znanja in nenazadnje začnem jutri komaj ob pol dveh, še ogromno časa imam za takšne stvari, zdaj pa se bom odpravila v park in brala Murakamija, jedla čokolado in uživala v soncu, ker je pomlad.
Ni komentarjev:
Objavite komentar