ponedeljek, 11. junij 2012

Rojstni dan

Sobota zjutraj, izza oblakov se snopi sončne svetlobe s težavo prebijajo na površje. Prav nič rojstnodnevno počutje ni, ko pomislim, da moram biti čez pol ure na avtobusu, da ne zamudim v službo. 
V kuhinji sem zgodnja, samo glavni chef in slaščičarka Gabi že vneto pripravljata stvari in moja prva naloga je, da ščistim štedilnik in iz njega odstranim zažgane ostanke hrane, ki se je na njem nabrala ob serviranju večerje včeraj. Lotim se dela, ki vzame približno pol ure nato pa čakam, da se chef spomni in mi da novo nalogo, ker ko ga vprašam,kaj še lahko naredim ne ve. Končno se prikaže Paolo, ki mi da lahko nalogo z lupljenjem korenčka. Korenček sem v svjem življenju olupila že najmanj 500- krat, ampak po chefovo ga ne znam dovolj dobro in tudi špargljev ne, Še čebule in šalotke po njegovo nisem pravilno olupla in sesekljala peteršilja dovolj na drobno. Vse je bilo narobe, medtem ko mi je očital, da moram več razmišljati, ko lupim stvari, ker to ni sao o lupljenju špargljev. 
Slab začetek rojstnega dne, slabovoljna in na robu joka, sem si oddahnila, ko je šef čez dobro uro zapustil kuhinjo. Ozračje se je sprostilo in sekljala sem velike količine šalotke, če bi medtem jokala, bi lahko rekla, da je kriva šalotk, ampak sem zdržala in nisem potočila niti ene same solze. 
Ob dveh je prišel Isa in mi zaželel vesel rojstni dan, nato so se zvrstili še ostali in mi zapeli. Stvar se je izboljšala in moja slabovojnost se je razblinila. Končala sem 20 minut prej, a sem morala počakati chea, da izpolni moj obrazec za prakso, praksa narejena z ocenami 3 in 4 od 5, kar sploh ni slabo, glede na to, da se ne marava.
Dan je bil prijetno sončen in z veseljem sem se odpravila v park in zgolj ležala na živozeleni travi in grizljala suhe brusnice in bučkina semena. Sama, za rojstni dan, ampak je sonce! Moj dečko je prišel ob 6 in skupaj sva se odpravila k meni domov, kjer so mi cimri okrasili hišo z baloni in napisi happy birthday. Res imam najboljše cimre na svetu, že zjutraj me je pričakalo manjše darilce, potem pa še večje in dan se je spremenil v lep večer, skupaj smo delali idrijske žlikrofe, ki sem jih z veseljem skuhala za njih, čeprav smo porabili dobri 2 uri, da smo jih naredili. Bilo nas je 5 in imeli smo se fajn, tudi torto sem dobila in lepo vzdušje. Kakor pravijo, slab začtek, dober konec. Moj rojstni dan je bil super, boljši od pričakovanj in lahko rečem, da imam najboljše cimre na svetu in super fanta, ki se je celo tako potrudil, da je raziskal, kje na Irskem dobiš Slovensko vino, na žalost ne v Dublinu. 

Slike pridejo kasneje, morda jutri, preden se odpravim na prakso...

Ni komentarjev:

Objavite komentar