Zima

temperature se sicer še niso spustile pod ničlo, a visoka vlažnost ne pusti  občutka hladu, ki bi bil vsaj nekoliko prijeten, raje kot to, se mraz zareže v tebe in te zmrazi v vse pore telesa.
V slabo izoliranih hišah, kot je ta častitljiva stoletna hiša, v kateri živim, je zmeraj mraz in kljub ogrevanju, se enostavno ne moraš pogreti. Zjutraj, ko moraš iz postelje spet v mraz je še slabše.
Najlepše je, kadar si pozimi v tem nežnem vzdušju in v dvoje, takoj je topleje, če pa imaš še skodelico čaja ali vroče čokolade je svet lepši. In resnično upam, da bo letos božič bel in da se bom pogrela s kuhanim vinom, medtem ko bom korakala po Grajskem trgu in opazovala božično drevo.
Tudi tukaj, na Irskem bom pripravila kuhano vino en večer in spekla kekse, da bo prijetno dišalo v hiši in bo prijetno toplo vsaj v kuhinji.

Da pa vam zraven vseh naštetih dobrt pokažem še druge, z vami delim slike iz praktičnega pouka. Morda pa  se utrne ideja za sladico, ki vas bo pogrela v mrzlih dneh zime.

Vikend

In je minil še en vikend,
torej sem še malo bližje domu, no lešpe rečeno odhodu domov. Kmalu kmalu bom spet preletela morje in pristala v božično okrašenem Dunaju, komaj čakam, da spet razdelim objeme in poljube in se stisnem v objem tistih, ki jih pogrešam.
In da bom doma in bo toplo in moja psotelja ne bo več sama. Po cimetu bo dišalo v hiši in po smoli, ker tako pač dišijo sveže jelke, ki jih postaviš, za božično drevo.
Zajema me to vzdušje, ta vonj to občutje, tudi ideje za darila že zbiram, čeprav ne vem, kaj podariti ljudem, nekaj iz srca jim želim dati, nekaj samo za njih.

Ta vikend je bil nekoliko lenoben ampak tudi delaven. Včeraj sem odšla v kino in si končno ogledala novega Jamesa Bonda, vmes pa sem kuhala. VV soboto sem prirpavila juho iz sladkega krompirja z granatnim jabolkom, včeraj sem pripravla počasi kuhano jagnjetino s paradižnikom in zelenjavo in torto, ki se je spremenila v cake pops za mojega dragega, ker sem mu torto obljubila že septembra, pa je zaradi mnogih vzrokov ni dobil do včeraj.

Prilagam še fotografije, ker nisem ravno izvrsten fotograf, so fotografije takšne bolj površne in začetniške, ampak vsaj prikazale bodo, kar imajo za pokazat, čeprav morda ne v najlepši luči.

 Juha iz sladkega krompirja z granatnim jabolkom.

Cake pops.

Ko diši po božiču

Cimet, suho sadje, rum, ...
... police v supermarketih so se že napolnile s čokoladami, božičnimi pudingi in pitami, zamrzovalniki so polni velikih zamrznjenih puranov in plastična božična drevesa so skupaj s čokoladami v akciji.
Niti decmber še ni, ko zagledam kupce, ki nosijo domov božična drevesca. Niti december še ni, pa je vsaka  izložba v mestu božično okrašena. Ne, ni še december, pa so že prižgali božične  lučke v mestu in božično drevo stoji na glavni ulici, okrašeno.
Diši po božiču, pa še ne bi smelo. Vsi že ponujajo posebne darilne pakete in obljubljajo, da imajo popolno darilo za vsakogar, ki mu želimo kaj podariti.  Ne, ni december in pika. Nočem prezgodnjega božičnega vzdušja, nočem preveč zapravljenega denarja. Samo december je, ko mora dišati po kuhanem vinu in vseh toplih začimbah tega sveta, po klinčkih in ingverju. Medu in cimetu. Ko mora dišati po domačem pecivu.
In ko se prižge prva svečka na adventnem venčku, takrat je december in takrat diši po božiču.

Chutney iz zelenega paradižnika

Jesen je prijazna za poljske pridelke, a nikakor ne za sonce ljubne rdeče paradižnike, sploh če so posajeni junija in na kraju, kjer sonca praktično ni - Irskem.
Naši lepo izgledajoči in zdravi paradižniki, so tako ostali pri velikosti grozdja oziroma marelic in popolnoma zeleni, da pa ne bi šli v nič, sem prevzela pobudo in danes skuhala chutney (čatni). Nekaj sem jih tudi prihranila, ker si fantje želijo probat ocvrte zelene paradižnike in bomo vidli, morda pa so dobri, in jih bomo zaradi tega sadili tudi drugo leto.

Posajen smo imeli tudi krompirček, zoglj zato, ker se je eden izmed mojih sostanovalcev odločil, da bo posadil en krompir in s tem začel otvoritveno sezono vrta in ne boste verjeli, iz tega krompirčka, je zrastlo 6 velikih krompirjev, ki verjetno po okusu niso kaj pride, glede na velikost ampak vsaj zrastli so.

Prilagam vam približen recept za chutney:
 800g zelenih paradižnikov
4 srednje velike čebule
5 klinčkov
2 palčki cimeta
svež ingver
lovorov list
bazilika
rožmarin
čili
kurkuma
250g sladkorja
200ml jabolčnega ali balzamičnega kisa
sol in poper
Postopek:
1. Operemo paradižnike in jih narežemo na srednje velike kose, olupimo čebulo, jo razpolovimo in jo narežemo na kolobarje
2. Naribamo ingver in drobno nasekljamo čili, zmešamo vse začimbe skupaj in jih potresemo po paradižniku.
3. Na vročem olju prepražimo čebulo in jo pražimo tako dolgo, da postekleni, dodamo paradižnike in posolimo. Vse skupaj pražimo okoli 15 minut.
4. Nato dodamo sladkor, dobro premešamo in počakamo, da se raztopi, dodamo kis in kuhamo še 30
minut ali dokler paradižniki niso mehki in chutney gost ( z malo tekočine).

Cimet

Kadar je pozno jeseni že zelo mrzlo in se večeri prevesijo v temo. Ko te pogreje skodelica čaja in ti je zima prijetna podoba božiča, ki se skrbno odvija iz naftalina. Ker so okraski  povsod in izložbe žarijo, razsvetljene od majhnih lučk.
In je cimet, ki diši v kuhinji, kakor za božič medenjaki in piškoti in kuhano vino. In je rjav prah kot dišeča omama za večer, ki te pogreje, je cimet, ko je čas za pesmi in skodelico čaja.

V pogrešanju

Sledi snega

Majhne drobtinice pomaranč

Rumene kot limone

Dišijo po bezgu.

Socvetja travnikov

Se zlijejo v kozarec irske kave

Cimet zmešam z ingverjem

Da dobim tisti okus,

Ko me poljubiš

In dišiš po kostanju.

Morda je zima

V meni

Kjer ni jeseni.

•  

Pišeš šepetajoče

Škrebljanje in šumi

Pišoče

Šumniki

Želijo zbežati

Skozi škorenj

Luknje ima

Ki premočijo

V deževnem dnevu

Pišeš

Šklopotajo luže

Ko poslušaš pesem

• 
  

Ko ostaneva samo v povezavi

Mimo vidnih polj in skritih oči

Ostaneš ko izparijo noči

In je mrzlo zunaj

Sapo loviva v majhne kapljice,

Ki se izgubijo v zraku.

• 
  

Zbudim se v jutro ob tebi

Ti pa še zmeraj mirno dihaš v blazino

S hrbtom proti meni

Objamem te  in ti stisneš mojo roko

Poljubiš me na lice

Ko odpreš oči novemu jutru

In skupaj zreva v mrzel jesenski dan

• 
  

Boš videl v senci sonce

In v krošnjah dreves ptice

Pomladi bodo cvetele japonske češnje

In objela bom drevo

Ker ga imam rada.

Morda raje

Kot če bi imelo srce.

Po Halloweenu je čas za božič

Sodeč po trgovinah, se dober teden po Halloweenu vse spremeni v izložbe z božičnimi dekoracijami, jelkami in lučkami. V supermarketih veselo ponujajo vse za okrasitev novoletne jelke, celo zamrznjenega celega purana za božično večerjo lahko kupite. Tako tudi mene počasi že prevzema nekaj  čisto oddaljenega božičnega vzdušja, v mrzih in nekoliko sončnih dnevih.
Po keltskem koledarju je zima v novembru in temperature so temu primerne, tudi tema se spusti nad mesto vsak dan nekoliko prej. Danes bom končala faks v trdi temi in nato po temnih in hladnih ulicah prikorakala domov okoli osmih, nič mi ni všeč ta ideja. V mrzlih dneh, ko se vrneš domov po temi, je najlepše. če te čaka večerja, če pa to ni možno, pa je dobro, če je takšna, ki te pogreje, zato bom danes priložila recept za steak in guinness pie, ki sem ga naredila v nedeljo.

Steak and guinnes pie
za 4 osebe
Sestavine:

• 600g govedine ( jaz sem uporabila bržolo)
• 2 srednje velika korenčka
• 2 stebli zelene
• 2 srednje veliki čebuli
• 3 stroki česna
• 2 žlici paradižnikovega pireja ali mezge
• 150-200 ml guinnessa
• 1 žlica moke
• sol in poper
• lovorov list
• krhko testo ( 300g moke, 150g masla, 1 jajce)

Priprava:
Korenček, zeleno, česen in čebulo nasekljamo na drobne koščke. Meso narežemo na grižljaj velike koščke, damo v skledo, posolimo, popopramo in dodamo moko, dobro premešamo, da se moka enakomerno porazdeli po mesu.  V ponvi segrejemo olje in na njem hitro prepražimo zelenjavo, dodamo meso in pražimo  tako dolgo, da je meso  na vseh straneh pečeno, dodamo lovorov list, začinimo, dodamo paradižnikovo mezgo, guinness in na malem ognju počasi kuhamo še 15 -20 minut. V tem času razvaljamo testo, jaz sem naredila majhne pite v modelčkih za muffine, tako, da sem iz testa razvaljanega približno na pol cm izrezala kroge in jih položila v namaščen pekač ter tako pripravila podlogo za pito, potem sem na testo dala mesni nadev in čez položila še pokrov iz testa, spojila skupaj s podlogo in naredila luknjico na vrhu, da lahko para  izhlapi in omogoči testu, da lepo naraste. Originalna pita je narejena tako, da nadev položite v globok pekač in razvaljano testo položite na nadev kot nekakšen pokrov, jaz imam rada krhko testo, zato sem se odločila narediti posamezne pite v modelih. Odlična priloga k piti je kuhana zelenjava, kot sta grah in korenček.

Zadnje čase sem veliko pripravljala irske jedi, včerajpa sem naredila nekaj prijetno domačega, skutne slivove cmoke s piškotnimi drobtinami  in moram priznati, da sem neznansko uživala v domačnosti jedi, prav tako pa so tudi moji cimri priznali, da cmoki polnjeni s sadjem, sploh niso tako slabi, namreč, ko sem jih pripravljala, so me vsi skeptično opazovali in se čudili, kaj čudnega jim bom spet ponudila.
In počasi bom spet spekla kakšne piškote, da se prirpavim za božič. :)