dan na dan in iskanja....

Včasih se iščem med ljudmi, spet drugič med kraji in potem pristanem na mestu, morda ne vedno na tistem, kjer si želim, ampak vsaj zmeraj obstajam. Vsa iskanja stanovanj so se končno zaključila z današnjim ogledom, že ob vstopu sem začutila, da se tukaj vsaj malo počutim doma, stran od doma. Toplina, ki so jo oddajali moji bodoči sostanovalci me je že prvi trenutek prevzela, ko sem odhajala, pa se mi je kar smejalo. Končno, se selim nekam, kjer bom lahko vsaj malo bolj domača sama s seboj. :)
Trud in vztrajnost se očitno vedno dobro obrestujeta. Skoraj popoln dan, malo sonca, veliko smeha, praksa in gastronomija, ki je bila enkrat za spremembo zelo zanimiva ali pa se je danes vse smejalo v meni, iz nekega neznanega razloga. Počutim se sveže zaljubljeno in ta občutek je prečudovit, ta ljubezen pa je očitno namenjena novi sobi še bolj verjetno pa novi kuhinji. :)
Iz včerajšnjega slabega dne in današnje slabe volje nekje vmes med soncem in utrujenostjo ogledovanja stanovanj, sem izluščila pravzaprav zelo lep dan. Danes nihče ni metal surovega krompirja vame in tudi moji kuharski noži niso padali ven iz torbe kar tako. Moji sadni tartleti so zgledali lepo in tudi hruškova pita je dajala vtis začetne profesionalnosti. Z dobrim občutkom naprej in v nov dan, tokrat nekoliko lažje, z bremenom manj in pogledom v boljše, lepše in srečnejše bivanje tukaj v tem hladnem in zame mnogo prevelikem Dublinu.
Tukaj pa je še obljubljena slika v kuharski uniformi.