četrtek, 23. maj 2013

Praksa

Izpiti so že mimo in prvi teden prakse se počasi zaključuje. V ponedeljek sem začela s prakso v vegetarijansko- veganski restavraciji z zdravo prehrano in še kar se čudim ljudem, ki me trenutno obdajajo. Tako neverjetno prijazni so, tako odprti, vljudni in sproščeni. Vse se naredi, ampak vmes  ni nobene napetosti, stresno je, ampak tudi če gre kaj narobe, se vzame le dobra izkušnja in to, da se vsak dan nova učimo. In moram priznati, da je to res ena super izkušnja zaenkrat, ker se ne učim zgolj o hrani ampak o sprejemanju, o odprtosti, o tem, da obstajajo kuhinje, kjer so ljudje dobre volje in kjer so zato, ker želijo svojo ljubezen do hrane podeliti z drugimi. V tej kuhinji se zares kuha ljubezen in z ljubeznijo, tako preprosto, z nekaj improvizacije, zmeraj z nasmeškom in pozitivizmom, ker je hrana nekaj kar povezuje. In še odlična po vrhu.
Zaenkrat prav zares uživam, in pozitiven vpliv ljudi se širi name, da ob 6 ko zazvoni budilka ni težko oditi iz postelje, da ob sedmih ni težko stati in narezati cele škatle belgijskega radiča in jabolk, da ni težko, samo opazovati in se učiti.
Nikoli si pravzaprav nisem mislila, da bom kadarkoli sploh hotela pogledati v vegetarijansko restavracijo ali celo razmišljala, da bi morala jesti bolj zdravo, z več vegetarijanskimi obroki med tednom, in tudi nikoli si nisem mislila, da bom po dnevu v kuhinji kar hitela domov in si želela kuhati in preizkušati nove stvari in da bodo ideje kar letele iz mene, kaj vse lahko skuham in kaj bo za večerjo in kako lahko to naredim.  Srečna sem in zelo zadovoljna, da mi je tokrat uspelo najti restavracijo, v kateri se bom veliko naučila,tako ali drugače. Ker se je v meni spet prebudilo tisto, zaradi česar sem sploh v Dublinu in to zaradi česar sem nekoč sploh želela biti kuharica. No, po letu, ki je bilo nemotivirano in težko, je praksa tista svetla točka, ki mi kaže, kaj vse se še lahko naučim, in da sploh ni tako slabo biti chef, samo najti moraš okolje, v katerem se dobro počutiš.

nedelja, 12. maj 2013

In spet je maj

Maj je že, še manj kot en mesec in bom dopolnila 21 let. Maj je že, in faks se je končal in so izpiti že spet, in spet praksa in potem domov!
In ker so zpiti in je moja produktivnost v minusu, se tolažim vsaj s tem, da bom po  več kot mesecu in pol spet napisala objavo za blog, zgolj zato, da se izognem učenju, ker preprosto ne razumem.
Zadnja dva tedna sta bila zelo pestra kar se tiče dogajanja in to zato, ker sme dobila kar dva obiska hkrati! In potem sem imela dobre izgovore zakaj se mi še ni treba učit in zakaj je bolje uživati čas s tistimi, ki so prišli na obisk, da o lepem vremenu in enem tdnu brez dežja sploh ne govorimo. Bilo je super fajn in zanimivo vmes sem upajmo da uspešno opravla 2 praktična izpita in še neznansko uživala ob lepem vremenu, na žalost pa je spet dež in je moja produktivnost še manjša ozioma se kar se da izogibam sedenju za zapiski in učenju nekih neuporabnih stvari.
V ponedeljek je bim prost dan, še za prvi maj in tako sva se skupaj s prijateljem, ki je prišel na obisk in češko prijateljico, ki živi tukaj odpravili na enodnevni izlet v Gaway. Verjetno vas večina, ki bere ta blog še pomni, da se lanski izlet v Galway ni končal preveč dobro in zato je bil ponoven obisk skorajda nujen, in ta je šel samo z minimalnimi težavami v komunikaciji, bolje rečeno z nekaj slabe volje, ker si nismo vzeli še dodatnih 2 ur in pol na avtobusu, da se odpeljemo na klife, ki jih z največjim veseljem preskočim pri planih ob ogledu Irske, menda so lepi ampak ne nazadnje so le klifi.
Tako smo raje kot na klife odšli na dve urni voden ogled mesta, ki je bil meni izjemno zanimiv in zabaven, tako da sem zares uživala in imeli smo srečo z vremenom, tak oda sedenje ob obali na koncu dneva sploh ni bila slaba ideja. In ker je bil lep dan je bilo mesto še toliko lepše kot prvič, nekoliko manj romantično kot prvič, ker sem bila z drugimi ljudmi a kljub temu zelo zelo lepo.
Zdaj pa bom svoj nekaj energije porabila raje zato, da odprem powerpoint z marketingom in se še kaj naučim pred torkovim večerom.