četrtek, 01. december 2011

Prvi

In je tukaj prvi, december seveda. Poseben med meseci v letu, drugačen.  S tistim prazničnim vzdušjem,
ki se sicer vleče že od konca oktobra.  A zdaj, se začne zares, božični nakupi in okraski in planiranje in vse.  No, še prej so na vrsti izpiti, potem polet domov, potem pa uživancija, v dobri hrani, pečenju keksov in kuhanem vinu. In tistem čudovitem vonju, ki zapolni hiše in ulice in te nostalgično popelje v željo po snegu. Pomarančne lupine in klinčki in cimet. Sladkobne kombinacije, ki te pogrejejo in navdajo z nekim čudovitim občutkom veselosti.
December je takšen mesec, čas za veselje in ljubezen in toplino, a hkrati žalosten in depresiven, mrzel in siv. Upam, da bo topel in srečen, vsekakor drugačen, od vseh ostalih.Prvič bo takšen, brez praznovanja miklavža in pletenja adventnih venčkov in tistih adventnih nedelj s prižiganjem svečk ob večerji. Pogrešam pletenje venčkov, nabiranje vej in dolgo sedenje  ob ustvarjanju unikatnih venčkov, vsako leto nekoliko drugačnih. Prvič bo, da bom dejansko prišla domov za december, zaradi božiča od nekod drugod, po dolgem času. Nepredstavljivo. Čas bo prehitro minil ob vsem brzenju in planiranju in vsem, kar moram postoriti v času, ko bom končno končno doma. Še 15...
Praznično vzdušje me še ni popolnoma zajelo, morda me bo v prihodnjih dneh, pričakovanje pa se veča, z vsakim dnevom je večje in zdaj bo pa res hitro minilo, da bom spet tam, kamor spadam, Srečna z ljudmi, ki jih imam rada, ker je doma pač vse najlepše.
In ja, prvi december je tudi svetovni dan boja proti Aidsu, Irci se kaj preveč ne zavzemajo za te stvari. Ob omembi tega mojim sošolcem, so me samo zamišljeno gledali in nato izjavili aha. To je bilo pa to.
Tukaj je mrzlo, tako prijetno mrzlo z nežnim vonjem po snegu.  Morda si ne želim snega v Dublinu, tukaj zavlada pravi kaos, ker ne znajo očistit pločnikov in cest. Ljudje padajo po tleh, avtobusi in tramvaji ne vozijo, trgovine, šole in druge ustanove so zaprte, ker je mobilnost mesta zmanjšana skoraj na 0. No, če bo snežilo, bo to že 4. leto zapored in morda, so se v 4 letih že kaj naučili.

Ni komentarjev:

Objavite komentar