torek, 24. januar 2012

Počitnice

Čas za poležavanje, tavanje neznano kam, pečenje peciva in druženje s prijatelji...
V soboto sem se s sošolko odpravila na "kulturni dan", kot je ona to poimenovala. Bili sva turistki za en dan.Odpravili sva se v zgodovinski muzej in si ogledali čuda, ki so jih izdelovali kelti in vikingi in bogve kdo še vse na tedanjem Irskem ozemlju. S. mi je irsko zgodovino na preprost in zanimiv način pripovedovala skozi celoten ogled in moram priznat, da čeprav zgodovine ne maram preveč, da je bilo zelo zanimivo. Nikoli ne škodi, če se kaj novega naučiš.  Tako na primer, zdaj vem, da je bil Dublin  ustanovljen kot trgovska naselbina v vikinških časih.
Po obisku zgodovinskega muzeja, se je najina pot nadaljevala do naravoslovnega muzeja, kjer ti na najbolj direkten način prikažejo pestrost živalskega sveta po svetu. Med mnogimi okostmi, nagačenimi živalmi in tistimi shranjenimi v formalinu, najbolj navduši ogromno okostje žirafe in kita in prazgodovinskega jelena, čeprav je vsaka stvar po svoje zanimiva.  V dveh nadstropjih se ti odpira vpogled v najrazličnejše živalske vrste, med drugim tiste, dandanes že izumrle ali ogrožene, saj so nekateri primerki v muzeju stari že več kot 100 let.  In da ne boste mislili, tudi človeško okostje je na pogled,  kot primerjava z okostji človeku podobnih opic. Fascinantno in malo strah zbujajoče, ko pomisliš, da so bile te živali nekoč prav toliko žive, kot ti sam.
Ker je le nekaj metrov od tega muzeja tudi Narodna umetnostna galerija, sva zavili še vanjo. Zame, je bila ta galerija majhno razočaranje, saj jo prenavljajo in sta postavljeni samo dveskromni razstavi v drugače čudovitem in ogromnem prostoru. Pravzaprav je dovolj velik, da sva se uspeli ob iskanju ene izmed 2 razstav dvakrat izgubit in potem ob iskanju druge še enkrat.  Prva razstava je razstava del slikarja Turnerja, ki je vsako leto na ogled le v januarju, saj si je umetnik v svoji oporoki zaželel, da njegove izdelke razstavljajo le januarja.  Druga razstava je stalna zbirka, ki prikazuje irske umetnike, za katere sama še nikoli v življenju nisem slišala, sem se pa spet naučila nekaj novega.  V umetnosti galeriji so namreč zelo ponosni na del stalne zbirke - kolekcijo slik, ki jih je naslikal Yeats.  Seveda ta Yeats ni  pesnik W.B. Yeats, ampak njegov brat Jack B. Yeats.
Da se je sobota super končala,pa sva poskrbeli tako, da  sva skuhali prijetno večerjo. No, pravzaprav je skuhala S., jaz pa sem ji pri tem pomagala. Verčerjali sva irsko klasiko shepherd's pie - mleto meso, čebula, korenček, vse skupaj podušeno na maslu, potem pa obloženo s krompirjem in pečeno v pečici. Za sladico pa okus jeseni, topel  slivov kolač.
Tudi nedelja je bila zanimiva, zjutraj sem brala knjigo, potem sem pogledala film, pojedla kosilo in odšla na plezanje.  Plezanje je bilo super, ampak uspelo mi je, da sem si nekoliko pškodovala koleno, nič hujšega, malo me boli, ko hodim okoli, ampak bom preživela, danes je že veliko boljše.
Včeraj sem lenarla, ker me je bolelo koleno. Sicer sem se odpravila na pošto in v mesto, ob prihodu domov skuhala kosilo in slivov kolač, ker me je sobotni spodbudil k temu. Potem pa sem spet uživala v brezdelju in dokončala branje Coelhota.
Danes sem si pogledala film, spekla čokoladne brownije in predvsem poležavala. Počasi je spet čas, da se drugi semester začne, ker mi je ob takšnem brezdelju že neprijetno. Čudno, kajne?

Ni komentarjev:

Objavite komentar