sreda, 25. januar 2012

Poezija in pesmi

Poezija in pesmi, ki me spremljajo skozi razpoloženja. V velike ure ničesar. V otopelost, srečo, veselje, ljubezen v žalost.  So pesmi, ki me spravijo v smeh in tiste, ob katerih jočem, so pesmi, tako enkratne, da obnemim, a preženejo vse slabo od mene.
Danes ni moj dan, nihanja razpoloženja so kakor prehodi med dežjem in gosto oblačnostjo, danes. Želela sem si bližine, objema, veselega smehljaja. Nato sem si želela povezanosti, s tistimi, ki jih imam najraje, a so tako zelo daleč od tukaj...
Osamjenost me razjeda, po navadi poslušam glasbo, napišem pesem, kakšno preberem in grem naprej z nasmeškom, ki se zariše na obraz. Danes, pa me ena tistih pesmi, ki zmeraj pomaga, vrže v otopelost, zato se odpravim v kuhinjo, da namesto svoje duše, nahranim vsaj želodec. Odleže mi, prileže se mi hrana in pogovor, a kaj kmalu ugotovim tudi, da naše razpoloženje ni preveč blesteče. Vsak od nas ima slab dan, danes ga imamo vsi 4 v naši hiši. Morda pa je vreme...
Ko se odpravim spet v svojo sobo, me zajame tesnoba in melanholičnost, želim ju pregnati z glasbo, a danes mi ne pomaga. Hočem pisati, a negre. Preberem nekaj svoje poezije in preposlušam nekaj pesmi, vsaj malo se  čustveni vihar v meni pomiri. Začnem pogovor s prijateljem in potem še z drugim, kakor mi je nekdo rekel, nikoli nisi tako daleč, da bi bila sama. V mislih smo zmeraj povezani s tistimi, ki jih imamo radi.
Na misel mi pride pesem Pabla Nerude, ki me bo popeljala v lepo noč, da se zjutraj zbudim z nasmehom na ustnicah.

Es verdad que sólo en Australia
Hay cocodrilos voluptuosos?
Cómo se reparten el sol
En el naranjo las naranjas?
Venía de una boca amarga
La dentadura de la sal?
Es verdad que vuela de noche
Sobre mi patria un cóndor negro?

Slovenski prevod:

So res zgolj v Avstraliji
krokodili pohotni?
 Kako si med sabo razdelijo sonce
pomaranče v pomarančevcu?
 Izvirajo zobje soli
iz grenkih ust?
Je res, da ponoči kroži
nad mojo domovino črni kondor?

Ni komentarjev:

Objavite komentar