Ponoven začetek

Čas gre neverjetno hitro, po počitnicah, ki so se vlekle, sem zakorakala v novi semester, pa se še niti nisem prav zavedla, da sem študentka, pravzaprav nekje daleč od doma. Kot, da bi se čas v meni ustavil in drvim naprej brez sebe. Ne zavedam se čisto, da sem študentka, da študiram, da sem študentka v tujini. Ali pa je naenkrat postalo vse tako domače in je ves svet hkrati tudi dom, čeprav daleč od doma.
Včasih se mi zazdi, da, ko enkrat greš v tujino, ne spadaš ne domov in ne tja. Ostaneš nekje vmes, brez da bi si to želel., dobiš občutek, da je drugače. A glavno je, da so tvoji bližnji s teboj in tvoji prijatelji še zmeraj tam zate.
Da obvelja to, da se močne vezi ne pretrgajo na razdaljo...

Prepoloviti preprostost na pol,

Se smejati s tistimi,

Ki te imajo radi.

Izpostavljati svoja čustva nekomu,

Ki si jih zasluži.

Lepo je živeti,

Ko veš,

Da te obdajajo ljudje,

Ki te imajo radi,

Ker pač si.

( del njihovega srca)

No, zdaj pa nazaj k študiju, ta semester imam samo en praktični pouk na teden in veliko znanosti, kar me zelo veseli. Komaj že čakam, da se začne malo bolj resno, pisanje portfolia in učenje o hrani, boleznih ljudeh, itd.