sreda, 29. februar 2012

29. februar

Danes je ta za nekatere težko pričakovan dan, ki se pojavi v štiriletnih intervalih in nekaterim pove, da so še zmeraj zelo mladi, ko praznujejo svoj 7., 8., 15. rojstni dan.
Zame, je to navaden dan, prav tak, kot vsi ostali v letu, seveda je kakor vseh 365, v tem primeru 366 dni v letu vsaj za trenutek poseben ampak načeloma je podoben.
Danes sem imela prakso, kuhali smo lignje in škampe in školjke in zelenjavo. Stvari, ki smo jih skuhali so bile dobre, to je bila ena najboljših ur v tem letu, potem pa smo se družno odpravili še v knjigarno, kjer sem z največjim veseljem opazovala kupe knjig, ki stanejo samo 1 evro. Obožujem knjige, kot sem vam verjetno že ničkolikokrat povedalam zame je njihov vonj, njihov izgled, vse pravzaprav čarobno, še poseben čar pa imajo že rabljene knjige, ki jih prodajajo v drugem nadstropju knjigarne, ki sem jo danes obiskala.
Stare knjige nosijo vsaka svojo posebno zgodbo, dišijo po parfumih svojih prejšnjih lastnikov in nosijo nešteto prstnih odtisov, ki so ji vsak po svoje vtisnili delček  nežno nacefrane platnice, majhno packo ali lepo posvetilo. Še posebej lepe so tiste knjige, ki se s svojimi starimi porumenelimi stranmi in vranje črnim tiskom bohotijo za prelepimi platnicami in letnicami, ki segajo v prejšnje stoletje, morda celo dve.
Ničesar nisem kupila, a kakor zmeraj, so knige napolnile mojo dušo z radostjo, ki mi jo lahko podarijo samo besede in zlizane platnice knjig, vsaka zgodba, zmeraj znova napiše novo...

Ni komentarjev:

Objavite komentar