sobota, 3. marec 2012

Melanholija...

... jutranje pomladno sonce me je grelo na sprehodu, zdaj pa se oblačno nebo svetlika v tej turobno belo- sivi svetlobi. Poslušam skrajno melanholično glasbo in čakam na smučarske skoke, da popestrijo moj sproščujoč in lenoben dan.  Pravzaprav ne vem, kaj me tako noro privlači, pri tem športu, ampak morda je to tisti občutek, da lahko človek prav zares leti.  Če bi bila v Sloveniji, bi z veseljem šla v Planico, ampak to zdaj ne bo mogoče, upam pa, da mi uspe it naslednje leto. :)

Spet si ne morem pomagat in se bom bunla nad splošno nerazgledanostjo Ircev, ker se ji prav ne morem načudit.  V petek smo pri informatiki dobili nalogo, da naredimo kratki projekt o nečem, nar nas zanima, vstavit pa moramo par stvari, da vidi, če znamo uporabljat word. Ena izmed zahtev je, da moraš vstavit footnote (opombo) in moji sošolci niso vedli, kaj je to footnote. V naši skupini sem bila edina, ki sem vedla, kaj je to. Mimo dejstva, a ne vedo, kdo je Marcel Proust, grem lahko brez problema, prav tako mimo tega, da nekateri še zmeraj mislijo, da je Slovenija zraven Rusije, da se pa najdejo takšni, ki ne vedo kje je Nemčija, to pa je zame nepojmljivo.  Včasih se počutim tako čudno, ko vem te stvari, jih povem, ampak nočem izpast arogantno, pa me sošolci kljub vsemu pogledajo po strani, ko vem stvari, za katere oni še slišali niso.
Ta vikend me nežno spremlja melanholija in sončno popoldne ,ki se je sprevrglo v deževen večer, mi prav paše, tako lenobno, z dobro glasbo, morda kasneje še s knjigo v roki, prijetno v glavnem, si želim preživeti večer. Včeraj zvečer sem pogledala film z naslovom Garden state, tako čudno zanimivo prijazen, všečno za sproščujoč večer.

Ni komentarjev:

Objavite komentar