Ob desetih mi postane dolgčas, kroženje po mestu in čakanje na začetek šole. Odpravim se do šole, po stopnicah navzgor, veliko ljudi čaka pred sobo številka 25. Postavim se ob steno in čakam še sama, čez petnajst minut se odprejo vrata, vstopimo v učilnico, sedem poleg punce, ki se mi predstavi kot Sophie, zrave n+mene sede druga in se predstavi kot Dorieanne.
Vstopijo profesorji, prvega ne razumem, ko na hitro nekaj pove z izrazitim irskim naglasom ampak počasi se navadim. Dobimo splošne informacije in ena izmed profesoric nas nehote malo prestraši, z vsem kaj bomo mogli narediti, kako to in ono in tretje. Preselimo se v drugo sobo in začnemo Breaking the ice session. Najprej se pogovarjamo s sosedom, v mojem primeru z Dorrieanne, potem pa se v krogu predstavimo, kdo si, od kod, kaj je tvoja najboljša izkušnja s hrano, tvoja prva in tvoja najslabša. Zanimive zgodbice, zanimivi ljudje. Ko pridem na vrsto, mi je lažje, ker nisem edina tujka, ampak vseeno se velika večina zazre vame, sploh,ko jim povem, da sem v Dublinu komaj od četrtka, še profesorju se zdi zanimivo.
Z Dorieanne se odločiva, da greva skupaj na kosilo, pa se nama kmalu pridruži še Rob, ki mi prijazno izkaže svojo navdušenost nad Slovenijo. Naenkrat nas je devet, Rob nas odpelje v lepo in poceni restavracijo, nato pa se spet odpravimo nazaj.
Razdelijo nas v skupine, jutri se v teh skupinah odpravljamo na mystery tour po Dublinu, da se medsebojno bolje spoznamo in da spoznamo restavracije in hrano.
Poskušanje uniforme je bilo zabavno, čeprav mi je bila še najmanjša prevelika, ampak bomo že. In ja, v petek dobim tudi set kuharskih nožev, z mojim imenom vgraviranim v njih. That is just awsome. :)
Komaj čakam jutri, mislim, da je vsakdo izmed mojih sošolcev po svoje zanimiv, seveda si 45 imen ne bom mogla kar tako zapomniti ampak bom že, nekje deset jih že poznam., da jih bom pa bolje spoznala, pa bo še trajalo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar