Da se ne bi ležerni januar tako lenobno končal, bodo najverjetneje poskrbeli kar moji živci. Nikoli nisem marala klicati ljudi po telefonu, razen seveda tistih, ki jih poznam, ampak danes sem morala kot velika punca sama poskrbeti zase, poklicati karierno svetovalko, ki jo neuspešno kličem dva dni, danes se mi je javla in sem se uspela dogovorit za sestanek. Med tem, ko sem bila pridna na faksu, v kuhinji sem prejela še en telefonski klic, ki sem ga seveda zamudila in sem mogla klicat nazaj, moje srce toliko da ni skočilo s prsnega koša, saj je šlo za kar pomemben klic - intervju za službo.
In ja, morda bom zdaj res postala velika pinca, saj grem jutri na prvi intervju za službo v življenju, pojma nimam, kaj naj pričakujem, prebrala sem si stvari o vinu, o pridelavi, različnih vrstah vina, zdaj pa bomo videli, kaj me bodo vprašali na intervjuju. Nisem prestrašena, samo nekoliko nervozna, ker se spet spuščam v nekaj ne tako zelo pričakovanega in ker si po eni strani želim, da bi me poklicali s kina in povabili na intervju, pa sem ravno danes zvedla, da mojega življenjepisa ne najdejo. Morda pa dobim tudi intervju v kino in se potem odločim, kaj bi rajepočela, delovne ure so približno enake, trgovina se zapre ob 10, kino ob 11 in oddaljenost obojega je precejšnja. Ampak nekako se bom znašla, to sem se že odloila in sem prepričana, da bo šlo vse v pravo smer, med drugim tudi zato, ker sem uspešno prestala prvi praktični del drugega semestra in niti ni bilo prehudo, na srečo še zmeraj znam zelenjavo narezati na dokaj enake kocke. :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar