In je cimet, ki diši v kuhinji, kakor za božič medenjaki in piškoti in kuhano vino. In je rjav prah kot dišeča omama za večer, ki te pogreje, je cimet, ko je čas za pesmi in skodelico čaja.
V pogrešanju
Sledi snega
Majhne drobtinice pomaranč
Rumene kot limone
Dišijo po bezgu.
Socvetja travnikov
Se zlijejo v kozarec irske kave
Cimet zmešam z ingverjem
Da dobim tisti okus,
Ko me poljubiš
In dišiš po kostanju.
Morda je zima
V meni
Kjer ni jeseni.
Pišeš šepetajoče
Škrebljanje in šumi
Pišoče
Šumniki
Želijo zbežati
Skozi škorenj
Luknje ima
Ki premočijo
V deževnem dnevu
Pišeš
Šklopotajo luže
Ko poslušaš pesem
Mimo vidnih polj in skritih oči
Ostaneš ko izparijo noči
In je mrzlo zunaj
Sapo loviva v majhne kapljice,
Ki se izgubijo v zraku.
Ti pa še zmeraj mirno dihaš v blazino
S hrbtom proti meni
Objamem te in ti
stisneš mojo roko
Poljubiš me na lice
Ko odpreš oči novemu jutru
In skupaj zreva v mrzel jesenski dan
Boš videl v senci sonce
In v krošnjah dreves ptice
Pomladi bodo cvetele japonske češnje
In objela bom drevo
Ker ga imam rada.
Morda raje
Kot če bi imelo srce.
Ni komentarjev:
Objavite komentar